Citroën klub Slovenije

SPAČKO, VSE NAJBOLJŠE!

Častitljiva starost, ki je naš Spaček sploh ne kaže. še vedno je vitalen, poskočen in pripravljen na avatanture. Je legenda, zvezda, ki ne bo nikoli zatonila.

Vrnil se bom nekoliko nazaj, v december 2007. Vedel sem, da bliža 60. obletnica 2CV-ja in marsikdo od nas je že razmišljal kako jo počastiti. Nekega lepega dne v mesecu decembru sem pohajal po kopru in pot, kot velikokrat do zdaj, me je zanesla do Citroen hiše, v ulici 15. maja štev. 18. Ustanova, ki mi je zlezla pod kožo. Zakaj? Tam pač srečujem ljudi, ki jim znamka Citroen pomeni veliko in z njimi je vedno lepo pokramljati o naših avtih. Tisti dan me pocuka za rokav g. Sadko MEZGEC, glavni šef za odnose z javnostmi in me ogovori:« Toni, glih teb rabim, daj, bova rekla kakšno o 60. obletnici spačka.« Balzam za moja ušesa. Seveda se odzovem takoj. Vsedeva se v pisarno in g. Sadko mi predstavi zamisel, kako bi lahko to obletnico proslavili.Debata, tuhtanje, načrti. Organizacija, logistika, finančni žegen iz Francije in sto drugih malenkosti, ki jih je potrebno urediti. Ko sva po parih snidenjih in telefonadah končno prišla do datuma 21.5.2008, se je mašinerija res zagnala.

“”Je legenda, zvezda, ki ne bo nikoli zatonila.””

Prišlo bo 27. novinarjev in fotografov, prisoten bo generalni direktor g. Klaus OBERHAMMER in potrebujemo 27 Spačkov z lastniki, ki bi bodo sredi tedna bili pripravljeni priti v Ljubljano, pred Hotel Mons, se udeležiti novinarske konference in nato novinarje ter druge odpeljati še do Obale.

Delovnik, sredi tedna, 27 ljudi s spački?!? Malce sem razmišljal, potem pa je v meni zavel tisti pozitiven duh spačkarstva. Seveda smo zmožni, to bomo speljali in pika.

Zavrtim telefon, kličem našega predsednika Frica in, ko mu vso zadevo predstavim, sem siguren v uspeh. Seznam članov, ki so bili na ručun spačka pripravljeni vzeti dan dopusta, ali se kako drugače prilagoditi temu dnevu, se je večal in na koncu smo imeli še nekaj rezerve.

21.5.2008 se bliža. Glancamo naše ljubljenčke, preklinjamo slabo vremensko napoved in hkrati verjamemo v CITROEN boga, da nam bo zrihtal lepše vreme. Dan »D« je prišel. Zbudim se v jasno jutro in vedel sem, da bo vse OK. V Snack baru se dobimo ob 06.30 uri in osem spačkov iz Kopra krene proti Lljubljani.

“”Novinarji veselo pišejo,ozračje v dvorani je res prijetno.””

Hotel Mons. Vrhničani, Gorenjci, Celjani so že tam, čakamo samo še Prleke, ki malce zamujajo zaradi gneče na cesti. Nič zato, vse to smo všteli v plan in tudi oni prispejo pravočasno. Stari čaka na frišno tiskane Spake, ki jih kasneje, še res vroče, razdeli med novinarje. Vesel in ponosen sem bil na mojo Leo in Iziya, ki sta nas iz Kamnika prišla pozdravit, bodrit in na koncu zaželet srečno pot. Vem, da vama je bilo težko, ker nista mogla z nami.

Ura je 09.00. Vse udeležence povabim na novinarsko konferenco, ki jo v hotelu otvori g. Mezgec. Za govornim odrom nam pozdravne in bodrilne besede izreče tudi generalni direktor Citroena Slovenija g. Oberhammer. G. Megec nato res podrobno predstavi zgodovino 2CV-Spačka , na platnu se vrtijo slike. Tudi naš predsednik Fric seže po besedi ter predstavi naš klub ter delovanje le-tega. Novinarji veselo pišejo,ozračje v dvorani je res prijetno.

Nastopi ura odhoda. Povabljeni se razvrstijo po naših vozilih, v Orovičevega spačka prisede sam generalni direktor. Prelepi hostesi nam pred startom v spomin podelita še model spačka letnik 1966. Sam sem gostil novinarja radia SLO1 Radmilovič Marka, štajerca in nekdanjega spačkista. Kar vesel sem bil, da imam v avtu nekoga, ki mu ta scena ni neznana, ki jo razume.

Po daljšem intervjuju med vožnjo, nadaljujeva sproščen razgovor tudi o njegovih doživetjih s spačkom, ki mu je zlezel pod kožo v njegovih študentskih letih. Večino trase prevozimo po stari cesti, tako, da tudi gostje doživijo to enkratno mehkobo in pozibavanje po ovinkih.

Senožeče. Uresničimo želje novinarjev ( res, da s težkim srcem) in dovolimo jim, da tudi sami popeljejo naše avte. Bilo jih je zanimivo gledati, kako doživljajo vožnjo brez servo volana, klime, ABS-a in druge elektronske šare. Namesto v četrto prestavo, v drugo, namesto v drugo, bi kar v rikverc, v križišču bi iz četrte dali kar v prvo in gassssa, itd, itd. Smeha in zgodbic se je nabralo kar veliko. No, moj sovoznik Marko je kmalu po startu začel uživati v vožnji, naenkrat se je pomladil in se spomnil na leto 1985, ko ga je nazadnje vozil. Malce prepoteni smo prispeli v Lipico, kjer smo v hotelu imeli pogostitev s kraškimi dobrotami, manjkal ni niti teranov liker. Marko me tukaj zapusti, k meni pa prisede Večerov novinar Sebastjan Zorenč. Mlad, prijeten fant, ki kmalu skuži naš način življenja. Prijeten sogovornik.

“”Morske dobrote, pršut, bakala in še kaj.””

Portorož. Z odprtimi strehami in vonjem po morju prispemo do hotelov Bernardin, kjer nas čaka barka Laho. Po izrečeni dobrodošlici zaplujemo po Piranskem zalivu v smeri Izole. Lepote naše obale se res vidne šele iz morja in, ker nas je spremljalo lepo sočno vreme, smo res uživali. Uživali pa smo tudi v dobri hrani, ki nas je pričakala na barki. Morske dobrote, pršut, bakala in še kaj.

Kar prehitro je vse skupaj minilo. Po prijetnem izletu, sproščenem vzdušju in debatah, smo se poslovili in si obljubili, da se čez deset let zopet vidimo. Izrabil bom priložnost, da se še enkrat zahvalim g. Mezgecu za zamisel ter organizacijo in seveda vsem članom CKS, ki ste se bili pripravljeni odzvati na ta dogodek. Dokazali smo, da smo iz pravega testa in nadejam se nadaljnega sodelovanja s Citroen hišo v Kopru.

Tebi, SPOŠTOVANO VELIČANSTVO 2CV-SPAČEK pa želim vse najboljše za rojstni dan, z željo, da nas boš še dolgo razvajal.