Komentar ki sledi ni nastal zaradi prizadetosti ali užaljenosti pridelovalcev vin cabernet sauvignona, temveč zaradi prirejanja rezultatov (dosedaj korektnega ocenjevanja skupine x) po meri mnenja pisca članka. Le ta si v svojem zaključku dovoli vinogradnike (skoraj) pozvati k sekanju trt te sorte iz slovenskih vinogradov.

Na osnovi omenjenega smo se člani ZDVVS odločili da napišemo in objavimo komentar k napisanemu prispevku.

Skoraj polovico vzorcev so prostovoljno prispevali naši člani, in v sled tega imamo tudi rezultate ocenjevanja. Ker se nam zdijo ocene korektne in ker le te predstavljajo povprečje ocen večjega števila pokuševalcev, želimo da rezultate predstavite bralcem na neizkrivljen način – neinterpretirane.

Na ocenjevanju je bilo 25 vzorcev Cabernet sauvignona – od letnika 1998 do letnika 2005. 7 vzorcev je bilo iz tujine, od tega 4 iz južne poloble, dva španska in en francoski.

Čeprav je za povprečnega potrošnika (ki je po pravilu brez afinitete do specifične dežele ali proizvajalca) verjetno najpomembnejše razmerje med ceno in kakovostjo, je samo oceno kakovosti pridelave nekega področja težko določiti na osnovi indeksov oz. razmerja cene in ocenjene kakovosti, kot je to storil pisec članka. Verjetno je bil to tudi povod kritičnosti pisca. Jasno je, da so stroški pridelave vin južne poloble (Čile, Argentina, Avstralija, Južna Afrika) zaradi ogromnih površin vinogradov, nizkih stroškov delovne sile in kapitala kar nekajkrat nižji od stroškov pridelave na družinskih kmetijah Evrope (tako Francije, Italije, Nemčije kot tudi Slovenije). Z razmišljanjem pisca omenjenega članka bi moralo biti zmagovalno vino iz Španije Don Melchior- Toro, ki je doseglo za 3 % boljšo oceno od slovenskega Kristančič – Pavo. Hkrati pa je dražje za 66% … slabo vino pa vsekakor ni. Znamenita vinska revija Decanter je dodelila vinu Cabernet S. 2005 CASILLERO DEL DIABOLO iz Čila cenovnega razreda 7 EUR okrog 90 točk in naziv »Best value on the planet«. Istočasno revija ne oporeka mnogo višje vrednosti marsikateremu enako ocenjenemu vinu iz Kalifornije ali Francije.

Vrnimo se k rezultatom. Tuja vina so zasedla : 1, 7, 8, 10, 12, 21 in 23 mesto. Omenjeno vino z nazivom »Best value on the planet« = 7 mesto. Od 18 slovenskih vin so bila 4 vina pridelana kot konzumno letno sveže vino, ki ga pozna vsaka evropska vinska dežela. Ta vina so namenjena tekoči potrošnji in ciljajo na priložnosti ko se pije refošk ali sveži merlot. Osnovna značilnost je primarna sadnost. Zaradi nekoliko višje svežine ki jo pivci teh vin pričakujejo se včasih pojavi tudi rahla neprijetna trpkost. Tehnologija teh vin je enostavna. Te vzorce bi po identiteti in namenu lahko primerjali le s francoskim vzorcem istega cenovnega razreda, ki je pristal na 23 mestu in je bil tako ali tako slabše ocenjen. Zmagovalno vino iz Španije je doseglo 87 točk, kar pet slovenskih vin pa 80 točk in več. Štirje slovenski vzorci so dosegli nad 75 točk, torej kar devet jih po marsikaterem kriteriju mednarodnih ocenjevan zadošča za srebrno medaljo. Ocene ostalih slovenskih vzorcev so bile: 3 vzorci po 75 točk, 3 vzorci 74 točk, 1 vzorec 71 točk in 1 vzorec 70 točk. En vzorec je bil nizko ocenjen, verjetno zaradi napake skladiščenja in bi moral biti izločen. Marsikateri od vrhunskih slovenskih vzorcev je bil ravno napolnjen in šele odhaja na pot k potrošniku. Kljub vsemu so bili dobro ocenjeni.

Omenjeni rezultati in ocene vsekakor kažejo na to, da kakovost slovenskih kabernejev ne zaostaja in je v vzponu..iz leta v leto. Zgodovina gojenja te sorte je relativno kratka. Sorto so v Sloveniji začeli širiti pred štiridesetimi leti. Večina starih vinogradov je organizirana v okviru velikih sistemov. Najboljši proizvajalci pridelujejo vino iz grozdja od 10 – 20 let starih trt. Tudi kapital potreben za zmanjševanje pridelkov, ročno opravljenega dela v vinogradu in nenazadnje za staranje v vrhunskih sodih par let, je vsako leto višji. Ravno tako pa je tudi naše znanje, kako v nekoliko bolj kontinentalni klimi pridelati vrhunsko vino te sorte, vedno večje. Vsekakor ni strahu za nadaljnji razvoj kakovosti vin te sorte pri nas.

Zadnje kar oporekamo piscu in nenazadnje tudi skupini X je primerjava slovenskih kabernejev z že po filozofiji vinogradnika in vinarja (zaradi naravnih danosti in kapitala) drugačnimi vini. Vsak vinar tega sveta ve, da večina vin južne poloble temelji na sladkosti visoko zrelih taninov in okusov pridobljenih v vrhunskih sodih. In zato so skoraj neprimerljiva z vini dežele odkoder sorta izhaja (Bordeaux-a) in njej v naravnih pogojih sorodnimi področji Evrope. Zanimiva bi bila primerjava slovenskih kabernejev z kaberneji Bordeaux-a, Toskane, Bolgarije, Trenta, nenazadnje tudi z nekaterimi vrhunskimi kaberneji Avstrije.

Tako, povedali smo svoje. Marsikdaj in marsikaj je bilo v naši deželici že napisanega kar tako – brez upoštevanja dejstev, tudi z namenom da si tako imenovani samooklicani vinski pisci dvignejo rating. Piscu polemičnega članka ne bi radi naprtili znan Prešernov napev saj je dober poznavalec vin. Vseeno pa bi ga radi spomnili da je slovenska dežela majhna vas, trud vinogradnikov pa prevelik da bi ga z površnim poznavanjem in samovšečnostjo omaloževali oziroma površno ocenjevali.

P.S.

Ob koncu elektronskega sporočila o rezultatih ocenjevanja smo vinogradniki dobili zahvalo za sodelovanje (beri zastonj vzorce). Naj spomnimo še na mešetarski rek: »Podarjenemu konju se ne gleda (pre)ostro v zobe.«

Pridelovalci vin sorte cabernet sauvignon – člani Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja